Postopek usmeritve otrok s posebnimi potrebami

IV. STROKOVNO MNENJE

20. člen (podlage za pripravo strokovnega mnenja)

(1) Komisija prve stopnje pripravi strokovno mnenje na podlagi:

-        zahteve za uvedbo postopka usmerjanja ter razpoložljive strokovne dokumentacije,

-        poročila vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki vsebuje tudi pisno mnenje otrokovega vzgojitelja oziroma učitelja,

-        pogovora z vlagateljem zahteve za uvedbo postopka oziroma otrokom, če je to potrebno,

-        pregleda otroka, če je to potrebno.

(2) Komisija druge stopnje izdela strokovno mnenje na podlagi:

-        dokumentacije komisije prve stopnje,

-        in druge dokumentacije v skladu s 26. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 ZUJF in 90/12),

-        pogovora z vlagateljem zahteve za uvedbo postopka, s strokovnimi delavci vzgojno-izobraževalnih in drugih inštitucij, lahko pa tudi z otrokom, če je to potrebno,

-        pregleda otroka, če je to potrebno.

(3) Pri pogovoru z otrokom o postopku usmerjanja, ki se vodi v vrtcu, šoli ali zavodu ter pogovoru otroka s člani komisije oziroma pri pregledu otroka, je na njegovo željo ali željo staršev lahko prisotna tudi oseba, ki jo je otrok sam izbral razen v primerih diagnostičnih preiskav, kjer je navzočnost tretje osebe lahko moteča ali je v navodilih za izvedbo medicinskih preiskav določeno drugače.

21. člen (strokovno mnenje)

(1) Strokovno mnenje mora biti izčrpno, utemeljeno in skladno z dejanskim stanjem obravnavanega otroka.

(2) Strokovno mnenje se pripravi na predpisanem obrazcu »Strokovno mnenje« iz drugega odstavka prvega člena tega pravilnika.

(3) Strokovno mnenje mora biti izdelano v skladu z določbami drugega in tretjega člena tega pravilnika.

2. člen (uporaba predpisov)

Komisije prve in druge stopnje predlagajo usmeritev otrok s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, in tem pravilnikom, v skladu s predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega, poklicnega, strokovnega ter splošnega srednjega izobraževanja in z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ter upoštevajoč pravila strok.

II. USMERJANJE V PROGRAME VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

3. člen (podlage za usmeritev)

Komisija v strokovnem mnenju predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju njegovih potreb na telesnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem področju ter posebnih zdravstvenih potreb ob upoštevanju otrokove dosežene ravni razvoja, zmožnosti za učenje in doseganja standardov znanja ter prognoze njegovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju otrokovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj in kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.

4. člen (usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja)

Otroke s posebnimi potrebami se praviloma usmerja v naslednje programe vzgoje in izobraževanja:

-        program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,

-        prilagojen program za predšolske otroke,

-        izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,

-        prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom,

-        prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom,

-        posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: posebni program vzgoje in izobraževanja),

-        druge posebne programe ter

-        vzgojne programe.

5. člen (usmeritev v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo)

V program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se praviloma usmerijo:

-        otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju,

-        slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,

-        gluhi in naglušni otroci,

-        otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,

-        gibalno ovirani otroci,

-        dolgotrajno bolni otroci,

-        otroci z avtističnimi motnjami.

6. člen (usmeritev v prilagojen program za predšolske otroke)

V prilagojen program za predšolske otroke se praviloma usmerijo:

-        otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju,

-        slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,

-        gluhi in naglušni otroci,

-        otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,

-        gibalno ovirani otroci,

-        otroci z avtističnimi motnjami.

7. člen (usmeritev v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo)

(1) V izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se praviloma usmerijo:

-        slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,

-        gluhi in naglušni otroci,

-        otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,

-        gibalno ovirani otroci,

-        dolgotrajno bolni otroci,

-        otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,

-        otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,

-        otroci z avtističnimi motnjami.

(2) V izobraževalne programe nižjega poklicnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se poleg otrok iz prvega odstavka tega člena lahko usmerijo tudi otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju.

8. člen (usmeritev v prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom)

V prilagojene izobraževalne programe, ki zagotavljajo enakovreden izobrazbeni standard, se praviloma usmerijo:

-        slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,

-        gluhi in naglušni otroci,

-        otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,

-        gibalno ovirani otroci,

-        otroci z avtističnimi motnjami.

9. člen (usmeritev v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom)

V prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom se praviloma usmerijo otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in otroci z avtističnimi motnjami.

10. člen

(usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja)

V posebni program vzgoje in izobraževanja se praviloma usmerijo otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in otroci z avtističnimi motnjami.

11. člen (usmeritev v druge posebne programe)

V druge posebne programe se praviloma usmerijo otroci, pri katerih se v času šolanja pojavi potreba po vključitvi v rehabilitacijske ali druge posebne programe.

12. člen (vzgojni program)

(1) Vzgojni program je namenjen otrokom, ki so vključeni v vzgojne zavode.

(2) Posamezni elementi vzgojnega programa se izvajajo kot dodatna strokovna pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, in sicer kot, socialno integrativni, preventivni, kompenzacijski in korekcijski program ter kot del programa produkcijske šole.

(3) Vzgojni program domov za učence s posebnimi potrebami je namenjen otrokom, ki so vključeni v domove pri zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in v domove učencev pri osnovnih šolah s prilagojenim programom.

13. člen (najprimernejši vzgojno-izobraževalni program)

Upoštevajoč cilje in načela zakona, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ter določila tega pravilnika se otroke s posebnimi potrebami usmeri v program vzgoje in izobraževanja, ki je najprimernejši glede na otrokove vzgojno-izobraževalne potrebe. Komisija lahko skladno z drugim in tretjim členom tega pravilnika predlaga drugačno usmeritev kot je določeno od četrtega do 11. člena tega pravilnika, če je to otroku v največjo korist.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli

5. člen

(učenci s posebnimi potrebami)

Za učenca s posebnimi potrebami, ki je usmerjen v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, če z navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja.

Za učenca s posebnimi potrebami, ki je usmerjen v prilagojen izobraževalni program in ima več motenj, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, lahko pa se z individualiziranim programom določi, da je večina ocen ali da so vse ocene pridobljene na osnovi pisnih izdelkov.

Glej: 

1. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
2. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami
3. Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
4. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli